Zadnja etapa, zadnji dan. Naj ščije, naj sneži, naj piha, naj sonce žge, vseeno, karkoli že bo, ne bo pomembno, pretrpim, odpeljem in zmagam.
Ja seveda, ko sem po zajtrku ugotovil, da dežuje sem globoko vdihnil, izdihnil, se zavil v plastiko in se odpeljal. Turobnost turobna. Prvih 45 kilometrov sem gledal v tla. Kaj pa naj, izogibal sem se lužam, čeprav mi je iz rok kapljalo v čevlje.
Zanimalo me je kako bom danes nabral višince, potem pa sem ugotovil. Ves čas sem se dvigal in spuščal, kar malce prikrita Bavarska je tole. Na vrhu v Hohenwestedtu pa je prenehalo deževati. Mogoče sem pa zadnji dan dojel nekaj novega. V teh krajih začne pred osmo deževati, ob desetih neha, ob enajstih pa posije sonce. Nekako je bilo res vsak dan tako. Si velja zapomniti.
Krajev tu ob poti ni bilo, manjše vasice, ves čas sem se vozil ob glavni cesti, ampak nekako ločen s pasom dreves tako, da sem do Rendsburga bolj ali manj sameval in se vozil po asfaltirani potki po gozdu.
V Rendsburgu sem doživel presenečenje, Kielski kanal nisem prečkal preko mostu, ampak je pod njim speljan podhod in to s tekočimi stopnicami na obeh stran. Časovno potratno, ampak uporabno. Kanal pa povezuje Nordsee z Ostseejem, torej Severno morje z Baltskim morjem.
Tole moje rajžanje se imenuje Do Severnega morja in to sem včeraj naredil, ampak podnaslov je pa, da grem na Dansko odlit. Torej sem že cel dan v deželi Schleswig - Holstein, kar pomeni, da počasi prihajam v Schleswig.
Tik pred mestom, ali pa celo v kraju Busdorf sem naletel na nemško vojaško letališče, delovalo je bolj kot muzej. Bom preveril. Schleswig leži na koncu Schleija, ki je v bistvu jezik Baltika, ki se zajeda globoko v notranjost. Ker je že skoraj pripekalo sem naredil pavzo in se pripravil za finalni šprint.
Še nekaj dolgih odsekov, ki so si bili podobni kot jajce jajcu (isti ovinek, ista koruza, isti pesek, ista ograja) in pred menoj se je počasi pojavil Flensburg. Prav na koncu svojega fjorda leži, mesto je pristaniško in deluje kot veliko mravljišče, vsi nekam bezljajo, iz lokalov pa diši po vsem.
Poiskal sem svoj apartma in odložil nahrbtnik in vrečo in se na finalni del poti odpravil povsem neobtežen. Takoj iz mesta ven je bil klanec in takoj za tem še eden. No, pa sem nabral višince. Po hecni vožnji sem prečkal neopazno mejo med Nemčijo in Dansko. Na danski stran sem odlil, plan je izpolnjen, dalj od doma tokrat ne grem. Blizu 1500 kilometrov stran sem in sedaj obračam, DSM25 je narejen!!
Nazaj do Nemčije pa je bil najboljši gravel ride ever. Po gozdu, v grmovju, po blatu, preko potočkov in podrtih dreves. Kolo sem celo nesel. Pot pa ves čas označena. Celo dve srni sem videl.
Narava v njeni najlepši obliki, me je izpljunila točno na meji med Nemčijo in Dansko. Nazaj v Flensburg sem se samo še spustil in zaključil z bicikliranjem. Enajst dni bo dovolj.
Za nekaj dni :)
Vse je že oprano, posoda pomita, spat grem.
Zapise bom uredil in dodal še uvod in zaključek, Hvala za pozornost in komentarje.
Bravo, bravo možek. Lepo, da si tokrat prišel do konca. Za drugi del pa srečno. ;)
OdgovoriIzbriši