Zaključek

Ta zaključek pišem pozno novembra nekaj dni po operaciji, ko so mi iz noge odstranili vijake in ploščico. Hodim že skoraj normalno, nekaj bolečin še imam in med počivanjem sem se lotil pisanja zaključka. Ha, vmes sem pa še kolesaril na Mallorci. 

Kako naj opišem to letošnjo pot za katero sem potreboval kar dve leti? Žal se mi je lani drugi dan pripetila nesreča, zlom vratu stegnenice, operacija, bergle in rehabilitacija, vse to je zahtevalo skoraj tri mesece mojega časa. Ko mi je kirurg rekel, da bom lahko kmalu na kolesu, je šlo kar hitro. Na kolesu sem opazil, da desna noga ni povsem v liniji, ampak to se prav nič ni poznalo. Pred zimo sem kolesaril na Gran Canariji, preko zime pa gonil na trenažerju, spomladi naredil kar nekaj zunanjih voženj in prvotni cilj je bil znova pred menoj. Prvotna ideja me ni strašila in tako sem se odločil, da pot začnem še enkrat od začetka. Malce sem spremenil začetni del, ker so avstrijske železnice popravljale tunel, ostalo pa je ostalo bolj ali manj enako. Drugi dan sem prav tako malce spremenil etapo, zaključil sem jo točno v tisti vasi kjer sem lani padel, ampak nekaj sto metrov prej na železniški postaji. Odločil sem se, da se na Brenner odpeljem z vlakom in tako sem mesto nesreče opazoval z vlaka. Sicer premočen kot pes, vse pa piše v opisu drugega dne.

Priprave

Posebnih priprav nisem imel, sem pa štartal na recimo tridesetih odstotkih moči. Ja, na 70 watt-ih. Klasičen zimski TrainerRoad program je zadostoval, da sem prišel nazaj na 240. 

Oprema

Letos sem si kupil novo podritno vrečo. Ta je sicer malce slabša od prejšnje, ampak ima dodatno notranjo nepremočljivo vrečo, kar mi je prišlo zelo zelo prav. Kolo lani ni utrpelo prehudih poškodb tako, da razen ožjih plaščev - 32 mm - drugih sprememb ni bilo.

Logistika

Štartal sem od doma, tako, da ni bilo težav s prevozom kolesa. Sem pa že nekaj dni pred odhodom kupil karto za vlak iz Spittala do Silliana in za vlak na vrh Brennerja. Potem sem imel kupljeno tudi vozovnico iz Innsbrcucka v Garmisch, največ časa pa sem potreboval, da sem našel in kupil vozovnico za vožnjo iz Flensburga do Passau-a. No, ker pa je bila zgodba daljša pa še vozovnico iz Dunaja do Kranja. Ja, kar precej datumsko odvisnih dogodkov je bilo, ampak me ni skrbelo. Dodal sem še tri trajekte in še vlak Bratislava - Dunaj.  

Seznam etap
Uvod
1. etapa: Naklo Jesenice Trbiž Arnoldstein Villach Spital
2. etapa: Sillian Bruneck Fortezza
3. etapa: Garmisch-Partenkirchen Ammersee Altomünster
4. etapa: Altomünster Donauwörth Feuchtwangen windy ride
5. etapa: Feuchtwangen Rothenburg ob der Tauber Schweinfurt
6. etapa: Schweinfurt Meiningen Eisenach
7. etapa: Eisenach Rohrda Allendorf Göttingen Northeim
8. etapa: Northeim Einbeck Elze Hannover Steinhude
9. etapa: Steinhude Syke Bremen Elsfleth
10. etapa: Elsfleth Bremerhaven Cuxhaven Glückstadt
11. etapa: Glückstadt Rendsburg Schleswig Flensburg
Zaključek

Celotna pot

Malce statistike

V enajstih etapah sem prevozil 1479 kilometrov, pri tem pa ne upoštevam transferjev do vlaka in podobnih kratkih voženj in sprehodov.

Povprečno je bila posamezna etapa dolga 134 kilometrov, najdaljša samo 158 kilometrov. Na osnovi teh podatkov lahko zaključim, da so bile etape kratke.

Če bi šel do Lune bi naredil samo štiri tisočinke celotne razdalje; no sem pa ob tem, da sem se vozil skupno 67 ur naredil 8126 višincev, kar je 90% višine Mont Everesta.

Kaj vsa ta statistika pomeni? Nič. Je pa zanimiva.

Stroške težko ocenim, dobrih tisoč sto evrov so bile nočitve, vsaj sto pa še malo vlaki, hrana pa mogoče petsto evrov. Nekako sem ocenil, da sem na dan potreboval 35 evrov. Seveda je mogoče ceneje spati, ampak svoja soba, postelja in topla voda mi veliko pomenijo.

Konec?
Ne, ni še konec. Ta moj prvi del se je zaključil, nadaljeval sem ob Donavi, beri naprej......

Hvala za pozornost in spremljanje, vprašanja in komentarje, super ste, gremo dalje!!

Dopis decembra 2025
No, sem pa vesel, da sem letos uspel odpeljati to kar sem si zadal lani, kljub temu, da sem moral prestati operacijo, tri mesece preživeti na bolniški in pričeti znova na manj kot polovici moči. Prav te zadnje besede pišem že decembra in prejšnji mesec sem bil znova na operaciji tako, da smo odstranili vijake. Sem že na trenažerju, gonim kot nor, občutek je fantastičen, gibanje boljše. Naslednje leto bom skušal kolesariti več kot letos, mogoče celo kakšno daljšo enodnevno ali večdnevno furo. Načrtov imam ogromno. Dopusta pa tudi :).